SEZONA 1, Epizoda 6

Je čas, da končno zamenjam službo?

Mar 30, 2021

Fanči je srčna glasbenica in si je zato za svojo profesionalno pot izbrala poučevanje glasbene vzgoje. Pred desetimi leti ji je bolezen odvzela moč glasilk, zato so jo v njeni šoli razporedili na drugo učiteljsko mesto. Od takrat dalje se sprašuje, ali je ta služba še prava zanjo.

V zadnjem času se je nezadovoljstvo še okrepilo. Na pomoč naju je poklicala, da bi ji pomagali pri odločitvi, ali naj službo končno zamenja. In če ja, kaj je sploh prava alternativa zanjo?

Če ste v podobni situaciji, se vprašajte:

Kaj je pravi razlog, da na vašem delovnem mestu niste zadovoljni? So to res objektivni razlogi, ali so v resnici kriva predvsem vaša omejujoča pričakovanja o tem, kako bi moralo biti, da bi bili srečni? 

Čeprav se vam zdi, da vaši talenti v trenutni službi niso izkoriščeni in svetu ne ponujate vašega potenciala, pa je to čisto res? Kaj lahko naredite, da začutite vrednost svoje trenutne vloge in začnete verjeti, da je tudi v tem trenutku vaše poslanstvo uresničeno?

Kaj je pravi razlog, da se vam je v življenju zgodilo nekaj, kar sami interpretirate za tragedijo? Kako vam koristi, da se ob tem krivite? Lahko najdete višji pomen teh okoliščin in skozi oči univerzuma spregledate višji pomen, ki utemeljuje vaše poslanstvo?

Kakšne možnosti bi se vam odprle, če bi v službo namesto z težkim srcem hodili s hvaležnostjo? 

Kaj lahko naredite za to, da okrepite svojo hvaležnost?

Kakšno delo bi vas v celoti izpopolnjevalo in osrečevalo in kaj lahko že v trenutni službi naredite, da vam bo takega dela več?

 

O tej epizodi

 

Fanči seje z velikim veseljem in ponosom spominjala preteklosti, ko je kot učiteljica glasbe blestela na svojem delovnem mestu, zraven vodila še več glasbenih zborov in počela tisoč in eno stvar povezano z njeno največjo strastjo – glasbo. Njeni pozitivni spomini pa so se hitro pomešali s krivdo, da si je takrat na pleča kljub vsem uspehom naložila preveč in tako izzvala bolezen, ki jo je, kot pravi sama, močno zaznamovala. Pred desetimi leti je na ta način v svoje zdravstveno poročilo dobila pečat, ki pravi, da ni več sposobna poučevati glasbene vzgoje, to pa je njene vodilne prepričalo, da so ji dodelili veliko manj odgovorno delovno mesto učiteljice podaljšanega bivanja.

Že vrsto let se tako spopada sama s seboj in se sprašuje, ali naj to službo pusti. Nemir, ki ga čuti v sebi izvira iz več dejavnikov, najbolj pa jo “boli”, da ne more več uresničevati svoje srčne strasti poučevanja glasbe. Razmišljala je že o zamenjavi službe in celo našla alternativo, ki jo je povezala s svojo ljubeznijo do potovanj. Izobrazila se je za turistično vodičko in je ob svoji redni službi že začela voditi nekaj skupin, pandemija pa je te njene napore presekala in ponovno se je znašla na dnu prepada. Odpor do trenutne službe se tako le še poglablja, motiti pa so jo začele prav vse podrobnosti, med drugim tudi odnosi z njenimi kolegi. Ko je prišla na posvetovalnico, si je verjetno podzavestno želela, da bi ji coachinji svetovali naj zbere pogum in se požene za novimi priložnostmi.

Pa je to res najboljša možnost v tem trenutku? V resnici Fani niti še nima izdelane jasne slike o alternativi in hitra odločitev o zamenjavi službe bi bila predvsem izhod v sili in ne zares njeno srčno vodilo. Skozi pogovor sva Špela in Anita zaznali, da se Fani utaplja v energiji krivde in žalosti, ker je pred desetimi leti izgubila to, za kar je verjela, da je njena bit in njeno poslanstvo. Vse, kar doživlja sedaj, v svoji podzavesti tiho primerja s tistimi “bleščečimi” časi in obžaluje, ker mora opravljati delo, za katero meni, da ji ni več pisano na kožo in se v njem nikakor ne more čutiti izpopolnjeno. Da bi utrdila svoje nezadovoljstvo, podzavestno ustvarja (oziroma) privlači okoliščine, ki ji delo še otežujejo in jo spravljajo še v slabšo voljo. Znak, da prava rešitev trenutno še ni v zamenjavi službe, je dobila že skozi izkušnjo s turističnim vodenjem. Ob poizkusu je sicer na kratko zagledala svetlobo na koncu tunela, a je to hitro ugasnila s svojim ustaljenim vzorcem privlaka negativnih situacij.

Ko se na Fančino zgodbo zazremo iz helikoptrskega pogleda, je jasno, da se vse njene situacije dogajajo zato, da osebnostno zraste in najde način, s katerim bo svoje darove približala ljudem, ki jo potrebujejo bolj, kot učenci v osnovni šoli. Coachinji sva posvetovalnico začutili kot izredno močno priložnost za temeljito transformacijo, ki bo Fanči osvobodila energijskih spon preteklosti in ji pomagala, da iz krivde, žalosti in obžalovanja prestavi v višjo energetsko vibracijo ter z njo začne spontano odpirati vrata njenega velikega preboja. Anita jo je podprla z energijskimi kliringi, Špela pa jo je izzvala, da začne dnevno pisati dnevnik hvaležnosti in zavestno iskati stvari, ki ji v trenutni službi pomagajo, da se razvija. Vse Fančine izkušnje imajo globlji pomen, nobena se ni zgodila zato, da bi strastno glasbenico zavrla v njenem potencialu, pač pa zato, da se še bolj razvije in ponudi inspirativen vzor, ki bo v boljše življenje pomagal tudi številnim drugim.

Ko bo Fanči preklopila iz negativnih čustev v višje vibracijska stanja hvaležnosti in ljubezni, se ji bodo priložnosti začele odpirati same od sebe. Takrat bo začutila, kako se ji ob misli na novo poslovno priložnost, ki se bo kot po naključju znašla pred njo, naježijo vse dlake na telesu – in to bo pravi znak, da je čas, da zamenja službo. Bo ena posvetovalnica zadostovala? Morda. Glede na to, da so stare rane globoke in smo skozi pogovor odstrnili tančice do še marsikatere druge podzavestne omejitve, ki bi jo veljalo predelati, pa coachinji upava, da bo Fanči pridno skrbela za svojo osebno rast in ob tem modro izbirala najboljšo strokovno pomoč zanjo.